Razlaga sanj: Drugi del hiše
Drugi del hiše
Soba, ki si jo bova s prijateljico delili, se mi zdi v redu in veseli sva, da imava streho nad glavo. Lastnik nama razkazuje še druge prostore v tem prvem delu hiše. Spomnim se velikih, masivnih, temnih, starinskih omar in več različnih prostorov. Hiša je stara, nihče že nekaj časa ni bival v njej, zato jo bo potrebno zelo dobro prečistiti. Lastnik pove, da obstaja še en del hiše, vendar nimamo preveč časa, da bi se mu posvetile in ga šle v miru pogledat. Čudim se, da je hiša res velika in ima veliko sob.
Pride cimer, ki pove, da bo tudi on potreboval računalnik. Imam dober občutek, ko se uspemo dogovoriti, da bomo računalnik uporabljali vsak po en dan. Lastnik sporoči, da bo morda prišel še nekdo. Čez nekaj časa se sama odpravim raziskovat drugi del hiše. Sprehodim se čez hodnik, ki loči prvi del hiše (kjer smo nameščeni) in drugi del hiše, ki je prazen in smo ga pogledali le bežno.
Na hodniku je kuhinja oz. ob strani je pult in viseče omarice. Zanimivo mi je, da je na teh visečih omaricah precej zlatih kelihov, ki naj bi služili kot kozarci. Hodnik je svetel, prostoren. Pridem v drugi del, v katerem je več sob. Najdem veliko sobo, ki se mi zdi boljša kot tista, ki jo imava s prijateljico v prvem delu. Je veliko večja in prostorna in lahko bi si jo razdelili na dva podobna dela. Potrebno bi jo bilo dobro očistiti in opremiti. Iz sobe se skozi veliko okno vidi na lep pomladno cvetoč travnik.
Stopim naprej, pridem v kopalnico. Tukaj me spreleti občutenje miru, navdušenja in šoka hkrati. Vidim ogromno, belo kopalnico s čudovito belo kadjo, okrog kadi so postavljeni duhovni kipci z rdečega marmorja (lahko bi bili budistični in krščanski). Vsak kip ima okrog vratu zlato verižico. Kopalnica ima posebno, močno energijo. Postanem vzhičena ob misli, da bi lahko to kopalnico uporabljali midve s prijateljico. Zdi se mi tako sveta, velika, prostorna … Ne zdržim več dolgo v tem prostoru, grem naprej. Vidim odprta vrata, ki vodijo v kletni prostor, v katerem je nova soba. Ko z vrha stopnišča pogledam v to sobo, sem presenečena. Vidim veliko posteljo, z belo prevleko, poleg postelje je omara in poleg omare na policah veliko pokalov, medalj in belih rol. Na steni so tudi slike in diplome, preko katerih ugotovim, da je bila to soba najbolj znanega judoista na svetu, ki pa je pred leti umrl. Pomislim, da bo moj sin najbrž vesel in ponosen, če bo spal v tej sobi, ko bo zrasel.
Hitim naprej. Zazrem se v večji dnevni prostor, sredi katerega je ovalna miza s stoli za druženje. Zdi se mi čudovito. Grem mimo, v novo sobo. V tej sobi vidim enojno posteljo, soba je oblečena v topel rdečkast les, je manjša kot prva, ki sem si jo sprva želela deliti s prijateljico. V tej sobi je manjše okno, z zelo zanimivimi, starinskimi panelami (bordo- zlate barve), na koncu katerih so pozlačeni kovinski kavlji, ki se jih da zatakniti ob polico in narediti rešetke. Panele so bile do polovice okna odgrnjene in čez okno čudovit razgled na cvetoč pomladen travnik. Pomislim, da če si izberem to sobo, bom imela še celo zasebnost.
Analiza sanj na podlagi pogovora s sanjavko
V sanjah zelo pogosto nastopajo hiše in notranji prostori. Jung je sanje primerjal z gledališčem: sanje so dramsko delo, ki se odvija na odru, naše nezavedno je režiser uprizoritve, sami smo običajno vsi liki na odru in vse osebe v občinstvu, del naše psihe pa so tudi scenografija in rekviziti. V pričujočih sanjah, ki jih je sanjala ženska, ki je sredi tridesetih let in je pred nekaj meseci postala mamica, je poudarek prav na prostoru in njegovi opremi.
V sanjah nastopa še nekaj drugih oseb, ki razkrivajo kakšni sanjavkini psihološki aspekti so na sceni. Sanjavka je prijateljico opisala kot osebo, ki je v realnem življenju uresničila svoje poslovne sanje, pri čemer je sledila sama sebi in svojemu občutku. Lik cimra je povezala s sodelovalnim tipom moškega, ki se je pripravljen usklajevati in ki ne komplicira. Oba takšna aspekta ji bosta vsekakor prišla prav pri skupnem sobivanju in je smiselno, da si ju v mislih prikliče na pomoč, kadar bo v dvomih, kako kaj izpeljati. Zlasti pozorna pa mora biti na četrtega stanovalca, lastnikovega prijatelja. Ta ima namreč težave z alkoholizmom, zato je smiselno, da razmisli, kateri njeni vzorci psihološkega delovanja so povezani z odvisnostjo, saj bi prav ti lahko najbolj sabotirali uresničitev poslovne poti, o kateri razmišlja.
Četrtega sostanovalca bi morda lahko povezali tudi z Jungovo inferiorno funkcijo – to je tista psihološka funkcija, ki je pri posamezniku najmanj razvita in ki nam v življenju običajno povzroča največ težav, ravno zato pa je toliko bolj pomembna za našo individuacijo. Pri tem ne gre spregledati, da četrtega cimra v prvi del hiše privede prav lastnik hiše, ki ga je sanjavka v pogovoru dvakrat indirektno povezala s svojim očetom. Smiselno torej je, da razmisli, kako je njena inferiorna funkcija povezana z očetovimi vzorci psihološkega delovanja. Z drugimi besedami: razmisli naj, kdaj in kako očetovski kompleks, ki deluje v njej, povzroča, da poseže po načinih ravnanja, ki bi jih, simbolno gledano, lahko primerjali z alkoholizmom. Sanjavka je lastnika hiše sicer opisala kot dobrega človeka v srednjih letih; kot omenjeno, ga je indirektno povezala z očetom, po katerem je med odraščanjem ponotranjila notranjo zapoved, da je treba delati. Sposobnost za delo (preživljanje z lastno aktivnostjo) ji sicer omogoča, da bo po eni strani hišo sploh najela (da bo v konkretnem življenju poskušala ustvariti razmere za uresničitev nove poslovne poti), po drugi strani pa bi se lahko, kot bomo videli v analizi kopalniških in kletnih spalničnih prostorov, izkazala za škodljivo, če dela ne bo kombinirala s počitkom. Številne nove ideje namreč dobimo takrat, kadar se znamo »odklopiti«, spočiti, biti navidezno nedejavni.
Kadar razmišljamo o prostorih v svojih sanjah, je smiselno najprej pomisliti, kaj sami povezujemo z določenim prostorom, obenem pa upoštevati tudi splošno namembnost prostora. V kuhinji kuhamo – v sanjah je kuhinja torej lahko simbol za našo notranjo pripravo psihološke hrane, za vse, kar se v nas »kuha«. V kopalnici se umivamo in iz telesa izločamo odpadne snovi – kopalnica je simbolni prostor notranjega čiščenja in izločanja čustvenih odpadkov. Spalnica lahko govori o našem počitku in intimnem življenju.
Sanjavka je sanje naslovila »Drugi del hiše«, kar priča, kako pomemben je ta del hiše zanjo. Kaj nam zbudi pozornost? Kuhinja, ki je na hodniku. Mar to govori o tem, da sanjavka še ni našla pravega prostora, v katerega bi umestila svojo notranjo kuho, ki jo povezuje s prehrano in preživetjem? Zaenkrat jo pušča še v prehodnem prostoru, zakaj? Prva posebnega pomena je zanjo kopalnica, ki jo povezuje s prečiščevanjem. Bela kad vsaj meni prikliče v spomin alkimiste, v katerih so posode in kadi ključnega pomena za preobrazbo. A čeprav v njem začuti in mir in vzhičenje obenem, v tem prekrasnem prostoru ne zdrži dolgo, kar je sanjavka povezala z dejanskim vzorcem obnašanja: kadar se uspe ustaviti v lepoti trenutka, se v njej aktivira očetova zapoved »Je treba delati« in jo požene v aktivnost. V kletnih prostorih so spalnica in odličja pokojnega prvaka v judu. Umeščenost spalnice v klet morda govori o tem, da je počitek nekaj, kar mora sanjavka še spraviti nad prag zavesti in mu znova posvetiti več pozornosti. Nekoč je to že znala, saj sanjavka judo povezuje z ravnovesjem med delom in duhovno filozofijo, ki ga je pred leti, ko je začela delati v redni službi, znala dosegati in se ji je zdelo nekaj najlepšega; sanje ji govorijo, da bi tak pristop koristil tudi njenemu še nerojenemu sinku. Zanjo je pomembna tudi enoposteljna soba z napol spuščenimi panelami, ki simbolizirajo odmik od zunanjega sveta, in z možnostjo postavitve mrežastih rešetk oziroma meje, ki jo sanjavka povezuje s potrebo, da delo v redni službi striktno loči od samo zaposlenosti – le na ta način bo lahko ohranila občutek zasebnosti.
Vsaj mene so v teh sanjah zelo pritegnili nekateri detajli oziroma rekviziti in njihove barve: zlati kelihi in duhovni kipci iz rdečega marmorja z zlatimi verižicami ter prej omenjena bela kad. Že sama sanjavka je z njimi povezala duhovne vrednote (»nekaj svetega«, »vera«, »uspeh«); kelih je izrazito močan simbol v številnih religijah in v alkimiji; marsikje je njegov sinonim »časa nesmrtnosti«. Tudi barve – bela, rdeča, zlata – bi lahko povezali z alkimističnim procesom notranje preobrazbe. Zdi se, da sanje nakazujejo, da bo odločitev za delno novo poklicno pot tudi odločitev za proces notranje preobrazbe, ki za sanjavko nosi velik duhovni potencial in bi jo lahko vodil od albeda, cilja, ki je še v abstraktni obliki, preko rubeda, modrosti, ki jo bo treba manifestirati v realnem življenju, do notranjega zlata, h kateremu stremi alkimistični proces. Seveda se to ne bo zgodilo samo od sebe, v ta proces bo treba vložiti energijo; koliko bo morala sanjavka plačati, bo pokazal čas: 250 evrov sanjavki simbolizira ceno vrtca, ki ga bo skupaj z možem plačevala za hčerkico, sama pa tudi za »sinčka«, ki ga mora še roditi.
Breda Biščak
Sem noseča, pričakujem fantka, vendar bom mati samohranilka. S prijateljico iščeva poceni stanovanje. Najdeva gospoda, ki ima veliko hišo in nama bi del te hiše lahko oddal za 250 EUR. Ko prideva v hišo, vidiva, da ima ogromen hodnik, na hodniku je velika pisalna miza in na njej stacionarni računalnik. Pomislim, da mi je všeč, saj bom lahko tukaj delala in kaj zaslužila. Spomnim se, da sem ravno posnela 2 podcasta, okrog česar imam mešane občutke, vendar se zdaj nimam časa ukvarjati s tem, saj se morava namestiti.
Soba, ki si jo bova s prijateljico delili, se mi zdi v redu in veseli sva, da imava streho nad glavo. Lastnik nama razkazuje še druge prostore v tem prvem delu hiše. Spomnim se velikih, masivnih, temnih, starinskih omar in več različnih prostorov. Hiša je stara, nihče že nekaj časa ni bival v njej, zato jo bo potrebno zelo dobro prečistiti. Lastnik pove, da obstaja še en del hiše, vendar nimamo preveč časa, da bi se mu posvetile in ga šle v miru pogledat. Čudim se, da je hiša res velika in ima veliko sob.
Pride cimer, ki pove, da bo tudi on potreboval računalnik. Imam dober občutek, ko se uspemo dogovoriti, da bomo računalnik uporabljali vsak po en dan. Lastnik sporoči, da bo morda prišel še nekdo. Čez nekaj časa se sama odpravim raziskovat drugi del hiše. Sprehodim se čez hodnik, ki loči prvi del hiše (kjer smo nameščeni) in drugi del hiše, ki je prazen in smo ga pogledali le bežno.
Na hodniku je kuhinja oz. ob strani je pult in viseče omarice. Zanimivo mi je, da je na teh visečih omaricah precej zlatih kelihov, ki naj bi služili kot kozarci. Hodnik je svetel, prostoren. Pridem v drugi del, v katerem je več sob. Najdem veliko sobo, ki se mi zdi boljša kot tista, ki jo imava s prijateljico v prvem delu. Je veliko večja in prostorna in lahko bi si jo razdelili na dva podobna dela. Potrebno bi jo bilo dobro očistiti in opremiti. Iz sobe se skozi veliko okno vidi na lep pomladno cvetoč travnik.
Stopim naprej, pridem v kopalnico. Tukaj me spreleti občutenje miru, navdušenja in šoka hkrati. Vidim ogromno, belo kopalnico s čudovito belo kadjo, okrog kadi so postavljeni duhovni kipci z rdečega marmorja (lahko bi bili budistični in krščanski). Vsak kip ima okrog vratu zlato verižico. Kopalnica ima posebno, močno energijo. Postanem vzhičena ob misli, da bi lahko to kopalnico uporabljali midve s prijateljico. Zdi se mi tako sveta, velika, prostorna … Ne zdržim več dolgo v tem prostoru, grem naprej. Vidim odprta vrata, ki vodijo v kletni prostor, v katerem je nova soba. Ko z vrha stopnišča pogledam v to sobo, sem presenečena. Vidim veliko posteljo, z belo prevleko, poleg postelje je omara in poleg omare na policah veliko pokalov, medalj in belih rol. Na steni so tudi slike in diplome, preko katerih ugotovim, da je bila to soba najbolj znanega judoista na svetu, ki pa je pred leti umrl. Pomislim, da bo moj sin najbrž vesel in ponosen, če bo spal v tej sobi, ko bo zrasel.
Hitim naprej. Zazrem se v večji dnevni prostor, sredi katerega je ovalna miza s stoli za druženje. Zdi se mi čudovito. Grem mimo, v novo sobo. V tej sobi vidim enojno posteljo, soba je oblečena v topel rdečkast les, je manjša kot prva, ki sem si jo sprva želela deliti s prijateljico. V tej sobi je manjše okno, z zelo zanimivimi, starinskimi panelami (bordo- zlate barve), na koncu katerih so pozlačeni kovinski kavlji, ki se jih da zatakniti ob polico in narediti rešetke. Panele so bile do polovice okna odgrnjene in čez okno čudovit razgled na cvetoč pomladen travnik. Pomislim, da če si izberem to sobo, bom imela še celo zasebnost.
Razmišljam, da je čudovito, saj bova imeli s prijateljico tudi ločen vhod. Pomislim, če bova morali za to razkošje plačati vsaka 250 EUR ali le vsaka pol. Ko pride lastnik, mi pove, da je v prvi del naselil še enega svojega prijatelja, ki ima težave z alkoholizmom, drugače pa je zelo v redu in umirjen. Vesela sem, da sva lahko tukaj. Vidim, da je veliko za pospravljati in želim se kar lotiti dela. Pokličem še prijatelje. Potem me nekaj zbudi.
Analiza sanj na podlagi pogovora s sanjavko
V sanjah zelo pogosto nastopajo hiše in notranji prostori. Jung je sanje primerjal z gledališčem: sanje so dramsko delo, ki se odvija na odru, naše nezavedno je režiser uprizoritve, sami smo običajno vsi liki na odru in vse osebe v občinstvu, del naše psihe pa so tudi scenografija in rekviziti. V pričujočih sanjah, ki jih je sanjala ženska, ki je sredi tridesetih let in je pred nekaj meseci postala mamica, je poudarek prav na prostoru in njegovi opremi.
V pogovoru s sanjavko, ki je trenutno na porodniškem dopustu in v vsakdanjem življenju ni mati samohranilka, se je izkazalo, da je v dneh, ko je sanje sanjala, veliko razmišljala o svoji nadaljnji poklicni poti. Ena od možnosti, ki ji je najbolj pri srcu, je, da da bi delovni čas razdelila na dvoje: polovico bi ga preživela v dosedanji službi, polovico bi »šla na svoje«. Sanje o nosečnosti – o potencialu, ki mora še dozoreti, se roditi, nato pa mu bo treba posvečati čas in ljubezen, če naj nekoč samostojno zaživi – morda govorijo prav o tem in o sanjavkinem notranjem (duševnem) prostoru, notranji maternici, v kateri naj plod dozori.
V sanjah nastopa še nekaj drugih oseb, ki razkrivajo kakšni sanjavkini psihološki aspekti so na sceni. Sanjavka je prijateljico opisala kot osebo, ki je v realnem življenju uresničila svoje poslovne sanje, pri čemer je sledila sama sebi in svojemu občutku. Lik cimra je povezala s sodelovalnim tipom moškega, ki se je pripravljen usklajevati in ki ne komplicira. Oba takšna aspekta ji bosta vsekakor prišla prav pri skupnem sobivanju in je smiselno, da si ju v mislih prikliče na pomoč, kadar bo v dvomih, kako kaj izpeljati. Zlasti pozorna pa mora biti na četrtega stanovalca, lastnikovega prijatelja. Ta ima namreč težave z alkoholizmom, zato je smiselno, da razmisli, kateri njeni vzorci psihološkega delovanja so povezani z odvisnostjo, saj bi prav ti lahko najbolj sabotirali uresničitev poslovne poti, o kateri razmišlja.
Četrtega sostanovalca bi morda lahko povezali tudi z Jungovo inferiorno funkcijo – to je tista psihološka funkcija, ki je pri posamezniku najmanj razvita in ki nam v življenju običajno povzroča največ težav, ravno zato pa je toliko bolj pomembna za našo individuacijo. Pri tem ne gre spregledati, da četrtega cimra v prvi del hiše privede prav lastnik hiše, ki ga je sanjavka v pogovoru dvakrat indirektno povezala s svojim očetom. Smiselno torej je, da razmisli, kako je njena inferiorna funkcija povezana z očetovimi vzorci psihološkega delovanja. Z drugimi besedami: razmisli naj, kdaj in kako očetovski kompleks, ki deluje v njej, povzroča, da poseže po načinih ravnanja, ki bi jih, simbolno gledano, lahko primerjali z alkoholizmom. Sanjavka je lastnika hiše sicer opisala kot dobrega človeka v srednjih letih; kot omenjeno, ga je indirektno povezala z očetom, po katerem je med odraščanjem ponotranjila notranjo zapoved, da je treba delati. Sposobnost za delo (preživljanje z lastno aktivnostjo) ji sicer omogoča, da bo po eni strani hišo sploh najela (da bo v konkretnem življenju poskušala ustvariti razmere za uresničitev nove poslovne poti), po drugi strani pa bi se lahko, kot bomo videli v analizi kopalniških in kletnih spalničnih prostorov, izkazala za škodljivo, če dela ne bo kombinirala s počitkom. Številne nove ideje namreč dobimo takrat, kadar se znamo »odklopiti«, spočiti, biti navidezno nedejavni.
Kadar razmišljamo o prostorih v svojih sanjah, je smiselno najprej pomisliti, kaj sami povezujemo z določenim prostorom, obenem pa upoštevati tudi splošno namembnost prostora. V kuhinji kuhamo – v sanjah je kuhinja torej lahko simbol za našo notranjo pripravo psihološke hrane, za vse, kar se v nas »kuha«. V kopalnici se umivamo in iz telesa izločamo odpadne snovi – kopalnica je simbolni prostor notranjega čiščenja in izločanja čustvenih odpadkov. Spalnica lahko govori o našem počitku in intimnem življenju.
In kako so razporejeni in opremljeni prostori v hiši, ki bi jo sanjavka rada najela? V prvi del hiše, ki mu sanje namenijo manj pozornosti, sanjavkin nezavedni režiser postavi »velike, masivne, temne, starinske omare«. Sanjavka jih povezuje s pohištvom v službi, ki ni še za vreči proč. Sicer ni privlačno, je pa vredno in omogoča finančno varnost. Marsikaj je še uporabno. Glede na to, da sanje govorijo o dveh polovicah hiše, vsaka ima svoj vhod, naj sanjavka premisli, ali sanje dejansko govorijo v prid možnosti, o kateri že sama razmišlja: da je redna služba – vsaj v polovici delovnega časa – zanjo trenutno še smiselna, saj ji omogoča finančno varnost in ji nudi številne izkušnje, ki jih bo lahko uporabila kot samozaposlena.
Sanjavka je sanje naslovila »Drugi del hiše«, kar priča, kako pomemben je ta del hiše zanjo. Kaj nam zbudi pozornost? Kuhinja, ki je na hodniku. Mar to govori o tem, da sanjavka še ni našla pravega prostora, v katerega bi umestila svojo notranjo kuho, ki jo povezuje s prehrano in preživetjem? Zaenkrat jo pušča še v prehodnem prostoru, zakaj? Prva posebnega pomena je zanjo kopalnica, ki jo povezuje s prečiščevanjem. Bela kad vsaj meni prikliče v spomin alkimiste, v katerih so posode in kadi ključnega pomena za preobrazbo. A čeprav v njem začuti in mir in vzhičenje obenem, v tem prekrasnem prostoru ne zdrži dolgo, kar je sanjavka povezala z dejanskim vzorcem obnašanja: kadar se uspe ustaviti v lepoti trenutka, se v njej aktivira očetova zapoved »Je treba delati« in jo požene v aktivnost. V kletnih prostorih so spalnica in odličja pokojnega prvaka v judu. Umeščenost spalnice v klet morda govori o tem, da je počitek nekaj, kar mora sanjavka še spraviti nad prag zavesti in mu znova posvetiti več pozornosti. Nekoč je to že znala, saj sanjavka judo povezuje z ravnovesjem med delom in duhovno filozofijo, ki ga je pred leti, ko je začela delati v redni službi, znala dosegati in se ji je zdelo nekaj najlepšega; sanje ji govorijo, da bi tak pristop koristil tudi njenemu še nerojenemu sinku. Zanjo je pomembna tudi enoposteljna soba z napol spuščenimi panelami, ki simbolizirajo odmik od zunanjega sveta, in z možnostjo postavitve mrežastih rešetk oziroma meje, ki jo sanjavka povezuje s potrebo, da delo v redni službi striktno loči od samo zaposlenosti – le na ta način bo lahko ohranila občutek zasebnosti.
Vsaj mene so v teh sanjah zelo pritegnili nekateri detajli oziroma rekviziti in njihove barve: zlati kelihi in duhovni kipci iz rdečega marmorja z zlatimi verižicami ter prej omenjena bela kad. Že sama sanjavka je z njimi povezala duhovne vrednote (»nekaj svetega«, »vera«, »uspeh«); kelih je izrazito močan simbol v številnih religijah in v alkimiji; marsikje je njegov sinonim »časa nesmrtnosti«. Tudi barve – bela, rdeča, zlata – bi lahko povezali z alkimističnim procesom notranje preobrazbe. Zdi se, da sanje nakazujejo, da bo odločitev za delno novo poklicno pot tudi odločitev za proces notranje preobrazbe, ki za sanjavko nosi velik duhovni potencial in bi jo lahko vodil od albeda, cilja, ki je še v abstraktni obliki, preko rubeda, modrosti, ki jo bo treba manifestirati v realnem življenju, do notranjega zlata, h kateremu stremi alkimistični proces. Seveda se to ne bo zgodilo samo od sebe, v ta proces bo treba vložiti energijo; koliko bo morala sanjavka plačati, bo pokazal čas: 250 evrov sanjavki simbolizira ceno vrtca, ki ga bo skupaj z možem plačevala za hčerkico, sama pa tudi za »sinčka«, ki ga mora še roditi.
Breda Biščak
Prvič objavljeno v reviji Anima, tukaj objavljeno z dovoljenjem sanjavke.
Povečaj
Foto: