Video vsebine

Leta 2024 sem izvedla cikel spletnih predavanj s pogovori o izbranih jungovskih temah. Predavanja so bila zelo lepo sprejeta in so še vedno na voljo za ogled in nakup. Več informacij je spodaj. 


Sanje – Kako si jih razložiti?

 

Sanje se nam običajno zdijo nerazumljive in zato nesmiselne, kar je velika zmota. Švicarski psihiater Carl Gustav Jung je v svojem dolgoletnem delu s pacienti oz. klienti prišel do številnih spoznanj, kako sanje analizirati in si z njimi pomagati v vsakdanjem življenju – na kratko bodo predstavljena v predavanju. Sanje delujejo namreč kot rentgenska slika dogajanja v naši duševnosti: pokažejo, kje imamo slepe pege, skrite potenciale, inhibicije itn. Naše nezavedno, ki sanje ustvarja, nas pozna bolje kot kdorkoli drug in je veliko bolj nepristransko kot naš zavestni del ali katerikoli zunanji svetovalci. Ponuja nam uvid v skrite, globinske razloge za naše razmišljanje in ravnanje v osebnem in poslovnem življenju ter marsikdaj nakaže, katero pot bi bilo smiselno ubrati, da bi imeli boljši odnos sami s sabo in posledično z drugimi, naj gre za družino, prijatelje, sodelavce ali poslovne partnerje.

 

 

Carl Gustav Jung je bil po izobrazbi psihiater. Po začetnem delu v psihiatrični bolnišnici Burghölzli je deloval v zasebni praksi kot psihoanalitik. Da bi svojo psihoanalitično teorijo in prakso razlikoval od Freudove, je uvedel izraz analitična psihologija. S svojim delom ni zaznamoval le psihoanalitičnega in psihoterapevtskega področja, marveč tudi filozofijo, religiologijo in antropologijo, zato ga lahko štejemo za enega osrednjih mislecev 20. stoletja. Njegova zapuščina obsega Zbrana dela (18 knjig) ter mnoge druge publikacije, med njimi znamenite Rdečo knjigo in Črne knjige.

V predavanju, namenjeno laičnemu občinstvu, sem v oris Jungove življenjske poti vpletla njegove osrednje koncepte (kompleksi, senca, anima in animus, individuacija itn.) ter omembo nekaterih njegovih del. Predstavila sem nekaj njegovih sanj, ki so vplivale na njegov razvoj, ter Jungovo senco; nakazala sem možno kritično branje njegove (avto)biografije Spomini, sanje, misli.

 

 

 

C. G. Jung je komplekse pojmoval kot gradnike (sestavne elemente) naše psihe. Imamo jih torej vsi in ne samo »zakompleksani« ljudje, kot se včasih slabšalno izrazimo o drugih. Jung jih je imel za tako pomembne, da je znamenito Freudovo izjavo (»Sanje so kraljevska pot v nezavedno.«) spremenil v predpostavko »Kompleksi so kraljevska pot v nezavedno«, in v nekem obdobju svoje kariere celo razmišljal, da bi svoje pojmovanje človeške duševnosti poimenoval »kompleksna psihologija«.

Svoje komplekse je dobro poznati, saj vplivajo na naše dojemanje sveta in odnosov ter posledično na naše ravnanje. Kadar se v nas aktivirajo neosveščeni kompleksi, nas nezavedne vsebine »kolonizirajo« in takrat pravzaprav nimamo več mi kompleksov, ampak imajo kompleksi nas.

V predavanju sem predstavila osnovno znanje o lastnostih in delovanju kompleksov (kako nastanejo, kdaj se aktivirajo, kako vplivajo na nas, kako se z njimi poskušamo konstruktivno soočiti) in nekatere temeljne komplekse (materinski, očetovski itn.). Pozornost sem posvetila tudi razlagi sanj, saj so posameznikove sanje dragocen vir vedenja o sanjavčevih kompleksih.

 

 

 

Senca je eden od konceptov C. G. Junga, s katerim označujemo večinoma nezavedne vsebine, ki jih posamezniki in skupine najraje zanikamo pri samem sebi. Senco zato običajno najprej pripišemo nekomu drugemu: nekdo drug je recimo zoprn, tečen, neumen, lahko pa tudi uspešen, ustvarjalen, vitalen itn. Senco zelo težko priznamo samim sebi, kaj šele drugim, čeprav jo naši najbližji še kako dobro opazijo. Pri osveščanju lastne sence se zato lahko srečujemo z odpori, a na dolgi rok se je tega vredno lotiti, saj s soočanjem z lastno senco morda lahko rešimo marsikateri odnos. Psihično energijo, ki smo jo vlagali v potlačitev svojih nezaželenih lastnosti, sčasoma sprostimo in vložimo drugam. Lahko bi rekli, da v nebesih zaigra orkester, ko se lotimo sprejemanja lastne sence.

V predavanju sem predstavila osnovno znanje o lastnostih in delovanju sence pri posameznikih in skupinah: kaj vse je senca, kako nastane, kako se poskušamo z njo soočiti. Nakazala bom tudi, kako se senca pojavlja v naših sanjah in kako jo poskušamo »integrirati«.

 

 

 

Anima in animus sta koncepta, s katerima je C. G. Jung označil »moškega v ženski« in »žensko v moškem« oziroma notranjega moškega v ženski in notranjo žensko v moškem. Od časa, ko jih je Jung uvedel, sta postala za marsikoga sporna; nekateri sodobni jungovski psihoanalitiki jih v svoji praksi sploh ne uporabljajo. Drugače kot pri senci (psihične vsebine, ki nas odbijajo) do psihičnih lastnosti, ki jih povezujemo z animo oz. animusom, običajno čutimo privlačnost. V osebe, ki jih izžarevajo, se marsikdaj zaljubimo. Boljše poznavanje lastne anime oz. animusa nam lahko pomaga pri izbiri ljubezenskih partnerk oz. partnerjev, pri gojenju že obstoječega intimnega odnosa, pa tudi pri osveščanju lastnih psihičnih vsebin, ki si jih še ne upamo zaživeti.

V predavanju sem predstavila Jungovo pojmovanje anime in animusa ter sodobna pojmovanja oziroma kritike teh konceptov. Na primeru sanj sem poskušala osvetlili, kako lahko bolje spoznavamo različne osebnosti, ki živijo v nas in vplivajo na naše razmišljanje, čustvovanje in delovanje.

Za nakup je na voljo samo predavanje brez pogovora. 

 

 

 

Mandala v sanskrtu pomeni »krog«. Njen obroč ločuje zunanje od notranjega in je simbol zaščite pred negotovim zunanjim svetom. Po C. G. Jungu, švicarskem psihiatru in psihoanalitiku, mandale (večinoma v obliki kroga in kvadrata) simbolizirajo psihično celovitost, ki ji je Jung nadel izraz »sebstvo«. Kot take se pojavijo v naših sanjah in likovnem ustvarjanju, kadar želijo v naši psihi vzpostaviti red in ravnovesje.

Jung je začel spontano risati mandale med svojim »spopadom z nezavednim« že pred izbruhom 1. sv. vojne, same risbe mandal pa je začel razumevati šele po koncu vojne, ko je poveljeval taborišču britanskih vojnih ujetnikov. Takrat je tudi opustil idejo o egu kot poglavitnem »organu« psihe in uvedel koncept sebstva, ki je egu nadrejen: simbolično bi lahko rekli, da je sebstvo kralj v hiši človeške psihe.

V predavanju sem uvodoma predstavila povzetek spoznanj o mandalah, ki jih je v monografiji Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja orisal slovenski etnolog dr. Zmago Šmitek. Večji del predavanja sem posvetila Jungovemu razumevanju mandal, njihovim tipičnim oblikam in pojavljanju v sanjah.

 

 

FORMAT POSNETKA: predavanje (uro in pol), nato pogovor (45 min).

 

CENA: 29 evrov na posnetek (razen predavanja o animi in animusu, ki je 20 evrov, saj je brez pogovora).

 

NAKUP POSNETKA: Če bi radi kupili kak posnetek, mi pišite na e-naslov breda.biscak@gmail.com. Prejeli boste sporočilo s podatki za plačilo. Po prejemu plačila vam bom po elektronski pošti poslala povezavo s kodo za ogled predavanja in pogovora, ki bo veljavna dva tedna. Posnetek si lahko ogledate tudi večkrat. Ob nakupu petih predavanj vam podarim brezplačen ogled šestega.